Pogosta vprašanja

Psihoterapija je celostno, zavestno in načrtovano obravnavanje duševnosti s psihoterapevtskimi metodami. Cilj obravnave je olajšati ali odpraviti simptome, spremeniti moteča prepričanja, stališča in vedenjske vzorce ter podpirati osebnostno rast in zdravje klientov. Psihoterapija pomeni zdravljenje s pogovorom, s ciljem premagovanja različnih težav in boljšega poznavanja sebe. Psihoterapevt je usposobljen, da pomaga klientu začutiti in primerno izraziti svoja čustva, spremeniti manj funkcionalna vedenja, reševati težave ali naučiti se, kako obvladati čustva kot so stres, tesnoba, žalovanje, strah, žalost in druga.

Ključni element integrativne psihoterapije je odnos med psihoterapevtom in klientom. Psihoterapevtski odnos nudi možnost preigravanja preteklih odnosov ter modeliranje novih, bolj funkcionalnih odnosov. Tako psihoterapevt kot klient sva aktivno vključena v psihoterapevtski proces in sva tako enakovredna udeleženca na poti do izpolnjevanja postavljenih psihoterapevtskih ciljev. Cilj integrativne psihoterapije je integracija osebnosti, kar pomeni integracijo čustvenih, kognitivnih in fizioloških sistemov posameznika z upoštevanjem socialne in duhovne dimenzije. Prednost integrativne psihoterapije je v tem,  da združuje različne psihoterapevtske pristope (psihoanalitično terapijo, geštalt terapijo, transakcijsko analizo, na klienta usmerjeno terapijo, kognitivno-vedenjsko terapijo, …), kar omogoča, da se lahko vsakemu klientu in problematiki prilagodimo in uporabimo pristop, metode in tehnike, ki so zanj najustreznejše in preko katerih najlažje pride v stik s samim seboj.

Eno srečanje traja 50 minut.

Srečanja potekajo enkrat na teden. Običajno se dogovorimo za stalen termin (isti dan v tednu, ista ura v dnevu).

Vsaj na začetku psihoterapije je zelo pomembno, da so srečanja kontinuirana in potekajo redno, enkrat na teden. Le tako je mogoče poglobljeno delo, ki vodi do želenih ciljev. Poleg tega pa je v prvi fazi psihoterapije izrednega pomena izgradnja odnosa med nama kot psihoterapevtom in klientom ter vzpostavitev zaupanja, kar težje dosežemo v kolikor so srečanja neredna oz. med enim in drugim srečanjem preteče več časa.

Na vprašanje o tem, koliko časa naj bi psihoterapija trajala, je težko odgovoriti, saj na to vpliva veliko dejavnikov. Nekateri klienti pridejo le na nekaj srečanj, drugi klienti pa v psihoterapiji ostanejo več mesecev, nekateri tudi več let. To je odvisno od stiske, zaradi katere je klient prišel v psihoterapijo, njegove motivacije ter postavljenih ciljev.

Za psihoterapijo ni nikoli prezgodaj ali prepozno. Prav tako nobena stiska ni premajhna ali prevelika. Obisk psihoterapevta izraža notranjo moč in pogum, da ste se pripravljeni soočiti s svojimi stiskami in osebnostno rasti. Odkrivanje svoje duševnosti in potovanje po svojem notranjem svetu je čudovito, polno presenečenj, uvidov in spoznanj. Delo na sebi v okviru psihoterapevtskega procesa ni nujno vedno le lepo, enostavno in prijetno, a tudi to je pomemben del psihoterapije, tako kot tudi življenje ni ravna črta, ampak vključuje tako vzpone kot padce. A ker sva v psihoterapijo vključena dva, tako jaz kot psihoterapevtka in vi kot klient, pri tem ne boste sami, ampak se bova skupaj soočala s čimerkoli nama bo postreglo psihoterapevtsko raziskovanje.

Seveda. V kolikor vam v okviru zdravljenja pri psihiatru manjka pogovora in predelovanja vsebin, ki so privedle do stiske, zaradi katere ste se obrnili nanj, se je izredno smiselno sočasno vključiti še v psihoterapijo. V psihoterapiji se ne osredotočamo le na simptome, ampak si prizadevamo za bolj poglobljene spremembe, kar v prihodnje lahko deluje preventivno pri ponovnem pojavljanju simptomov.

Žal ta možnost trenutno še ni mogoča in je psihoterapija samoplačniška.

Ne, diagnozo postavita psihiater ali klinični psiholog. Bolj kot to, za katero diagnozo bi morebiti šlo, nas pri psihoterapiji zanima, kako se težave kažejo ter kakšne prilagoditve lahko izvedemo, da nas bodo pri vsakodnevnem življenju čim manj ovirale.